МЕНЮ

Carinski pregled

  1. Carinski pregled je oblika carinskega nadzora, ki ga carinski organ opravi po sprostitvi blaga z uporabo drugega uveljavljenega blaga TC EAEU oblike carinskega nadzora in ukrepe za zagotovitev izvajanja carinskega nadzora, določene s carinskim zakonikom EAEU, za preverjanje skladnosti oseb z mednarodnimi pogodbami in akti na področju carinske ureditve in (ali) zakonodajo držav članic o carinski ureditvi.
  2. Carinski pregled obsega primerjavo podatkov, navedenih v carinski deklaraciji in (ali) v dokumentih, predloženih carinskim organom, in (ali) drugih podatkov, predloženih carinskemu organu ali jih je ta prejel v skladu s carinskim zakonikom EAEU. ali zakonodajo držav članic z dokumenti in (ali) računovodskimi in poročevalskimi podatki, z računi in drugimi informacijami, pridobljenimi v skladu s postopkom, določenim v Carinskem zakoniku EAEU ali zakonodaji držav članic.
  3. Carinski pregled se lahko izvede med carinskim nadzorom v skladu z 8. odstavkom 310. člena Carinskega zakonika EAEU, pa tudi v primerih, predvidenih v 5. odstavku 397. člena in 6. odstavku 430. člena Carinskega zakonika EAEU.
  4. Carinski pregled opravi carinski organ države članice, na ozemlju katere je inšpekcijska oseba ustvarjena, registrirana in (ali) ima stalno prebivališče.
  5. Revidirane osebe so naslednje osebe:
    1. deklarant;
    2. prevoznika;
    3. oseba, ki izvaja začasno skladiščenje blaga na mestih, ki niso skladišče za začasno skladiščenje;
    4. oseba, ki opravlja dejavnosti na področju carine;
    5. oseba, ki ima oblast nad blagom po njegovem sprostitvi;
    6. pooblaščeni gospodarski subjekt;
    7. oseba, ki je neposredno ali posredno sodelovala pri transakcijah z blagom, danim v carinski postopek;
    8. oseba, v zvezi s katero obstajajo podatki, ki kažejo na to, da je v njeni lasti in (ali) uporabi blago (je bilo) v nasprotju z mednarodnimi pogodbami in akti s področja carinske ureditve, zakonodajo držav članic, vključno z blagom, ki se nezakonito premika carinsko mejo Unije.
  6. Pri opravljanju carinskega pregleda lahko carinski organi preverijo:
    1. dejstvo dajanja blaga v carinski postopek;
    2. točnost podatkov, navedenih v carinski deklaraciji in (ali) v dokumentih, ki potrjujejo podatke, navedene v carinski deklaraciji;
    3. spoštovanje omejitev uporabe in (ali) odstranjevanja pogojno sproščenega blaga;
    4. opravljanje oseb, ki opravljajo dejavnosti na področju carine, obveznosti iz tega zakonika za vsako vrsto dejavnosti na področju carine;
    5. skladnost pravne osebe, ki zaprosi za vpis v register pooblaščenih gospodarskih subjektov, pogoje za vključitev v tak register, pa tudi skladnost pooblaščenega gospodarskega subjekta s pogoji za vpis v register pooblaščenih gospodarskih subjektov in izpolnjevanje drugih obveznosti iz tega kodeksa;
    6. izpolnjevanje pogojev za uporabo blaga v skladu s carinskimi postopki iz tega zakonika;
    7. skladnost z drugimi zahtevami, določenimi z mednarodnimi pogodbami in akti s področja carinske ureditve in (ali) zakonodajo držav članic.
  7. Carinski pregled je lahko domači ali na kraju samem.
  8. Za sodelovanje pri carinskem pregledu so lahko v skladu z zakonodajo držav članic vključeni uradniki drugih državnih organov držav članic.
  9. Pri ugotavljanju med carinskim pregledom znakov upravnega prekrška oz zločini carinski organi sprejemajo ukrepe v skladu z zakonodajo držav članic.
  10. Postopek za sprejetje odločb na podlagi carinskega pregleda s strani carinskega organa je določen z zakonodajo držav članic o carinski ureditvi.

 

Kameralni carinski pregled

  1. Carinski carinski pregled se opravi s preučevanjem in analizo podatkov, vsebovanih v carinskih deklaracijah in (ali) komercialnih, transportnih (transportnih) in drugih dokumentih, ki jih je inšpekcija predložila pri opravljanju carinskih poslov in (ali) na zahtevo carinskih organov, dokumente in podatke državnih organov držav članic ter druge dokumente in informacije, ki so na voljo carinskim organom in se nanašajo na inšpekcijsko osebo.
  2.  Carinski carinski pregled izvajajo carinski organi na lokaciji carinskega organa, ne da bi obiskali pregledano osebo, pa tudi brez izdaje odločbe (odredbe) carinskega organa za izvedbo kameralnega carinskega pregleda.
  3. Carinski carinski pregledi se izvajajo brez omejitev glede pogostosti njihovega izvajanja.
  4. Rezultati carinske revizije na mizi so formalizirani v skladu z zakonodajo držav članic o carinski ureditvi.
  5. Na podlagi rezultatov kameralne carinske revizije, tudi če dokumenti in (ali) podatki niso predloženi na zahtevo carinskega organa v predpisanem roku, se lahko imenuje carinska revizija na kraju samem.

Izstopni carinski pregled

  1. Izstopni carinski pregled opravi carinski organ z obiskom kraja (-ov) lokacije pravne osebe, kraja (-ov) dejavnosti samostojnega podjetnika in (ali) kraja (-ov) dejansko izvajanje dejavnosti s strani teh oseb (v nadaljevanju tega poglavja - predmeti pregledanega subjekta).
  2. Izstopni carinski pregledi so razdeljeni na naslednje vrste:
    1. redni izstopni carinski pregled;
    2. nenačrtovan carinski pregled na kraju samem;
    3. števec nenačrtovan izstopni carinski pregled.
  3. Zakonodaja držav članic lahko določi dodatne vrste carinskih pregledov na kraju samem, razloge, pogoje in značilnosti postopka za izvajanje takšnih pregledov.
  4. Zakonodaja držav članic lahko določi, da se carinski pregled na kraju samem v obliki rednega carinskega pregleda na kraju samem ne uporablja.
  5. Izstopni carinski pregled imenuje vodja (vodja) carinskega organa, ki ga v skladu z zakonodajo držav članic o carinski ureditvi določi namestnik vodje (namestnik vodje) carinskega organa, ki ga pooblasti, ali osebe, ki ga nadomestijo zanje z odločitvijo (izdajo odredbe) o izvedbi izstopnega carinskega pregleda.
  6. Odločitev (odredba) o carinskem pregledu na kraju samem mora vsebovati naslednje podatke:
    1. datum in registrska številka te odločbe (recept);
    2. vrsta carinskega pregleda na kraju samem;
    3. ime carinskega organa, ki izvaja carinski pregled na kraju samem;
    4. podlaga za imenovanje carinskega pregleda na kraju samem - sklic na načrt (urnik) pregledov ali na podlagi, predvideno v 16. odstavku tega člena;
    5. ime (priimek, ime in patronim (če obstaja)) osebe, ki se preverja, njen kraj (-i) lokacije (kraj bivanja) in (ali) kraj (-a) dejanske dejavnosti, njegovo identifikacijo in (ali) registracijo številke;
    6. priimki, imena, patronimi (če obstajajo) in položaji carinskih uradnikov, ki opravljajo carinski pregled na kraju samem;
    7. priimki, imena, patronimi (če obstajajo) in položaji uradnikov, ki sodelujejo pri sodelovanju pri carinski inšpekciji na kraju samem;
    8. predmet carinskega pregleda na kraju samem v skladu s 6. odstavkom 331. člena Carinskega zakonika EAEU;
    9. druge informacije, ki jih določa zakonodaja držav članic o carinski ureditvi.
  7. Oblika odločbe (odredbe) o carinskem pregledu na kraju samem je določena z zakonodajo držav članic o carinski ureditvi.
  8. Če je treba pred dokončanjem carinskega pregleda na kraju samem spremeniti (dopolniti) podatke iz pododstavkov 5-9 odstavka 6 tega člena, je lahko odločitev (odredba) o carinskem pregledu na kraju samem spremenjeno (dopolnjeno) v skladu s postopkom, ki ga določa zakonodaja držav članic o carinski ureditvi.
  9. Izstopni carinski pregled se lahko imenuje na podlagi rezultatov carinskega nadzora v drugih oblikah, pa tudi na podlagi rezultatov kameralnega carinskega pregleda.
  10. Načrtovani carinski pregled na kraju samem se izvaja na podlagi načrtov inšpekcijskih pregledov, ki so jih pripravili carinski organi.
    Carinski organi načrtujejo carinske preglede na kraju samem v zvezi z isto inšpekcijsko osebo največ enkrat letno.
    Carinski organi načrtovane carinske preglede na kraju samem v zvezi z pooblaščenimi gospodarskimi subjekti izvajajo največ enkrat na tri leta.
  11.  Izbira oseb, za katere se izvaja redni izstopni carinski pregled, se izvede na podlagi informacij, pridobljenih iz naslednjih virov:
    1. rezultate carinskega nadzora pred in po sprostitvi blaga;
    2. informacijskih virov;
    3. rezultati prejšnjih carinskih pregledov;
    4. banke, nebančne kreditne (kreditne in finančne) organizacije in organizacije, ki izvajajo določene vrste bančnih poslov držav članic;
    5. carinski in (ali) drugi državni organi držav članic;
    6. množični mediji;
    7. drugih virov informacij.
  12. Pred začetkom načrtovanega carinskega pregleda na kraju samem carinskih organov pregledani osebi pošlje obvestilo o načrtovanem carinskem pregledu na kraju samem s priporočeno pošto s potrdilom o prejemu ali posreduje tako obvestilo na drug način, ki omogoča potrditev dejstva njenega prejema.
  13. Vračilo poštne pošiljke z oznako, da pismo ni bilo dostavljeno naslovniku zaradi odsotnosti pregledane osebe na kraju njegove lokacije, ni podlaga za preklic načrtovanega carinskega pregleda na kraju samem.
  14. Načrtovani izstopni carinski pregled se lahko začne najpozneje 15 koledarskih dni od datuma, ko je inšpektor prejel obvestilo o načrtovanem izstopnem carinskem pregledu, ali od dneva, ko je carinski organ prejel poštno pošiljko z oznako, da pismo ni bilo dostavljeno naslovniku.
  15. Carinski pregledi na kraju samem se izvajajo brez omejitev glede pogostosti takšnih pregledov.
  16. Razlogi za imenovanje nenačrtovanih carinskih pregledov na kraju samem so lahko:
    1. podatki, pridobljeni na podlagi analize informacij, ki jih vsebujejo informacijski viri carinskih organov in drugih državnih organov držav članic, in kažejo na možno kršitev mednarodnih pogodb in aktov s področja carinske ureditve in (ali) zakonodaje države članice;
    2. informacije, ki kažejo na možno kršitev mednarodnih pogodb in aktov s področja carinske ureditve in (ali) zakonodaje držav članic;
    3. vloga osebe za vključitev v register pooblaščenih gospodarskih subjektov;
    4. predložitev pooblaščenega gospodarskega subjekta carinskemu organu informacij o spremembah podatkov, ki jih je ta prijavil, ko so vključeni v register pooblaščenih gospodarskih subjektov o nepremičninah, gospodarskem upravljanju, operativnem upravljanju ali najemu objektov, prostorov (deli prostorov) ) in (ali) odprte površine (deli odprtih površin), namenjene začasnemu skladiščenju blaga;
    5. potrebo po izvajanju protičasnega izstopnega carinskega pregleda v skladu s 17. odstavkom tega člena;
    6. pritožba (zahteva) pristojnega organa države, ki ni članica Unije, da opravi inšpekcijo osebe, ki je s tujo osebo opravila transakcije v zvezi s pretokom blaga čez carinsko mejo Unije;
    7. navodila (zahteva) organov predhodne preiskave (organov kazenskega pregona) držav članic o gradivih preverjanja prijave kaznivega dejanja ali o sproženi kazenski zadevi;
    8. navodilo carinskega organa ene države članice, dano carinskemu organu druge države članice, naj opravi carinski pregled na kraju samem pri osebi, ki je bila ustanovljena in (ali) registrirana v skladu z zakonodajo države članice, carinskim organom od tega so bili poučeni iz razlogov, predvidenih v pododstavkih 1 in (ali) 3, klavzula 3 člena 373 Carinskega zakonika EAEU;
    9. drugi razlogi, ki jih določa zakonodaja držav članic o carinski ureditvi.
  17. Če je treba potrditi točnost podatkov, ki jih je dala inšpektirana oseba, lahko carinski organ opravi protičasni izstopni carinski pregled pri osebah, ustvarjenih in (ali) registriranih v skladu z zakonodajo države članice, carinskim organom ki opravlja izstopni carinski pregled in je povezan z inšpekcijsko osebo za transakcije (operacije) z blagom.
  18. Datum začetka carinskega pregleda na kraju samem je datum vročitve pregledani osebi odločbe (odredbe) o opravljeni carinski inšpekciji na kraju samem in če je takšna odločba (odredba) opravljena na kraju samem carinski pregled se inšpekcijski osebi sporoči na drugačen način, datum, določen v skladu z zakonodajo držav članic.
  19. Zavrnitev pregledane osebe, da bi prejela odločbo (odredbo) o opravljanju carinskega pregleda na kraju samem, ni podlaga za preklic carinskega pregleda na kraju samem.
    V tem primeru je datum začetka carinskega pregleda na kraju samem datum, ko je bila odločba (odredba) o opravljenem carinskem pregledu na kraju samem evidentirana o zavrnitvi prejema te odločbe (odredbe) .
  20. Pred začetkom carinskega pregleda na kraju samem v objektu pregledane osebe so uradniki carinskega organa dolžni predložiti svoja potrdila o opravljenih storitvah vodji pregledane osebe, osebi, ki nadomešča vodjo, ali predstavniku pregledana oseba.
  21. V času carinskega pregleda na kraju samem inšpektor ni upravičen do sprememb (dopolnitev) pregledanih dokumentov v zvezi z njegovimi dejavnostmi.
  22. Rok za izvajanje carinskega pregleda na kraju samem ne sme presegati 2 mesecev. Navedeno obdobje ne vključuje časovnega obdobja med datumom vročitve pregledane osebe zahtevka za predložitev dokumentov in (ali) podatkov in datumom prejema takšnih dokumentov in (ali) informacij.
  23. Rok za opravljanje carinskega pregleda na kraju samem se lahko z odločbo carinskega organa, ki opravi tak pregled, podaljša za en mesec.
  24. Če je treba opraviti nasprotni nenačrtovan izstopni carinski pregled, opraviti carinski pregled, poslati zahteve pristojnim organom držav članic ali držav, ki niso članice Unije, pregledana oseba obnoviti dokumente, potrebne za izstop carinski pregled, predložiti dodatne dokumente v zvezi z revidiranim obdobjem, ki vplivajo na sklepe na podlagi rezultatov carinskega pregleda na kraju samem, pa tudi v drugih primerih, določenih z zakonodajo držav članic, je carinski pregled na kraju samem lahko suspendiran z odločbo vodje (vodje) carinskega organa, ki opravlja carinski pregled, njegovega pooblaščenega namestnika vodje (namestnika) carinskega organa ali oseb, ki jih nadomeščajo.
    Obdobje prekinitve carinskega pregleda na kraju samem ne sme presegati 9 mesecev, razen če zakonodaja držav članic določa daljše obdobje.
    Postopek za prekinitev carinskega pregleda na kraju samem je določen z zakonodajo držav članic o carinski ureditvi.
    Obdobje prekinitve carinskega pregleda na kraju samem zaradi razlogov, določenih s to klavzulo, pa tudi zaradi razlogov, določenih z zakonodajo držav članic, ni vključeno v obdobje carinskega pregleda na kraju samem.
  25. Odločitev (recept) o carinskem pregledu na kraju samem vsebuje ustrezne vnose o podaljšanju obdobja carinskega pregleda na kraju samem, pa tudi o prekinitvi njenega ravnanja, o čemer je obveščena inšpektirana oseba.
  26. Rezultati carinskega pregleda na kraju samem se formalizirajo s sestavo carinskega dokumenta, katerega oblika je določena v skladu z zakonodajo držav članic o carinski ureditvi, na način, ki ga določa ta zakonodaja.
  27. Zakonodaja držav članic o carinski ureditvi lahko določi postopek za seznanitev inšpekcijskih oseb s predhodnimi rezultati carinskega pregleda na kraju samem in če jim vložijo ugovore.
  28. V carinskem dokumentu, sestavljenem pri registraciji rezultatov carinskega pregleda na kraju samem, so navedeni naslednji podatki:
    1. kraj in datum sestave tega dokumenta;
    2. registrska številka tega dokumenta;
    3. ime carinskega organa, ki je opravil carinski pregled na kraju samem;
    4. podlaga za imenovanje carinskega pregleda na kraju samem - sklic na načrt (urnik) inšpekcijskih pregledov ali iz razlogov iz 16. odstavka tega člena;
    5. datum in številka odločbe (odredbe) o carinskem pregledu na kraju samem;
    6. vrsta carinskega pregleda na kraju samem;
    7. ime (priimek, ime in patronim (če obstaja)) osebe, ki se preverja, njen kraj (-i) lokacije (kraj bivanja) in (ali) kraj (-a) dejanske dejavnosti, njegovo identifikacijo in (ali) registracijo številke;
    8. priimki, imena, patronimi (če obstajajo) in položaji carinskih uradnikov, ki so opravili carinski pregled na kraju samem;
    9. priimki, imena, patronimi (če obstajajo) in položaji uradnikov, ki sodelujejo pri sodelovanju pri carinski inšpekciji na kraju samem;
    10. datumi začetka in zaključka carinskega pregleda na kraju samem, v primeru prekinitve in (ali) podaljšanja roka za carinski pregled na kraju samem pa so navedena tudi obdobja takega zadržanja in (ali) podaljšanja;
    11. vrste overjenih dokumentov;
    12. informacije o oblikah carinskega nadzora, drugih dejanjih, opravljenih med carinskim pregledom na kraju samem;
    13. opis razkritih dejstev, ki kažejo na kršitve mednarodnih pogodb in aktov na področju carinske ureditve in (ali) zakonodaje držav članic, z navedbo določb mednarodnih pogodb in aktov na področju carinske ureditve in (ali) zakonodaja držav članic, katere zahteve so bile kršene, ali informacije o odsotnosti te;
    14. sklepe na podlagi rezultatov carinskega pregleda na kraju samem;
    15. druge informacije, ki jih določa zakonodaja držav članic o carinski ureditvi.
  29. Datum zaključka carinskega pregleda na kraju samem je datum carinskega dokumenta, sestavljenega pri registraciji rezultatov carinskega pregleda na kraju samem.
  30. Izstopni carinski pregled se ne izvaja v zvezi s posamezniki, razen samostojnih podjetnikov, registriranih v skladu z zakonodajo držav članic.

 

Dostop uradnikov carinskih in drugih državnih organov do predmeta pregledane osebe za opravljanje carinskega pregleda na kraju samem

  1. Inšpektirana oseba je dolžna tem uradnikom in uradnikom drugih državnih organov, ki sodelujejo pri carinski pregled na kraju samem v objektu pregledane osebe za opravljanje carinskih pregledov na kraju samem.
    Dostop uradnikov carinskih organov in uradnikov drugih državnih organov, ki sodelujejo pri carinskem pregledu, v bivalne prostore pregledane osebe je dovoljen, če to določa zakonodaja držav članic.
  2. Če zakonodaja države članice določa poseben postopek dostopa do posameznih predmetov, se tak dostop izvede na način, ki ga določa zakonodaja te države članice.
  3. Pregledana oseba ima pravico, da uradnikom carinskega organa in uradnikom drugih državnih organov, ki sodelujejo pri carinski inšpekciji na kraju samem, zavrne dostop do predmeta pregledane osebe v naslednjih primerih:
    1. ti uradniki niso predložili odločbe (odredbe) o izvajanju carinskega pregleda na kraju samem in (ali) potrdil o storitvah;
    2. ti uradniki niso navedeni v odločbi (odredbi) o carinskem pregledu na kraju samem;
    3. ti uradniki nimajo posebnega dovoljenja za dostop do objekta revidiranca, če je takšno dovoljenje potrebno v skladu z zakonodajo držav članic.
  4. V primeru neupravičene zavrnitve pregledane osebe, da omogoči dostop uradnikom carinskega organa, ki opravlja carinski pregled na kraju samem, in uradnikom drugih državnih organov držav članic, ki sodelujejo pri izvajanju carinskega pregleda na kraju samem, ustrezen akt (protokol) se sestavi v objektu pregledane osebe v skladu z zakonodajo države članice.
    V primeru neupravičene zavrnitve pregledane osebe, da omogoči dostop carinskim uradnikom, ki opravljajo carinski pregled na kraju samem, in uradnikom drugih državnih organov držav članic, ki sodelujejo pri opravljanju carinskega pregleda na kraju samem, imajo pravico vstopiti ta predmet z zatiranjem upora in (ali) z odpiranjem zaklenjenih prostorov v skladu z zakonodajo držav članic

 

Pravice in obveznosti uradnikov carinskega organa med carinskim pregledom

  1. Carinski uradniki imajo pri carinskem pregledu pravico do:
    1. zahtevati in prejemati reklamo od revidiranega subjekta, prevozni (poštni) dokumenti, računovodske in poročevalske dokumente ter druge informacije, vključno z elektronskimi mediji, v zvezi z blagom, ki se pregleduje, vključno z informacijami o nadaljnjih transakcijah pregledane osebe v zvezi s tem blagom;
    2. od revidiranega subjekta zahteva, da predloži poročila v skladu s členom 18 Carinskega zakonika EAEU;
    3. od oseb, povezanih z inšpekcijsko osebo, pri transakcijah (operacijah) z blagom, v zvezi s katerim se izvaja carinski pregled, zahtevajo, da predložijo kopije dokumentov in druge podatke o transakcijah in poravnavah, opravljenih z inšpekcirano osebo ali s tretjimi osebami, povezanimi s transakcijami (operacije) s takšnim blagom;
    4. od bank, nebančnih kreditnih (kreditnih in finančnih) organizacij in organizacij, ki izvajajo določene vrste bančnih poslov, zahtevajo od držav članic in od njih prejemajo dokumente in informacije o razpoložljivosti in številu bančnih računov organizacij in samostojnih podjetnikov držav članic ter dokumente in informacije o gibanju sredstev na računih organizacij in samostojnih podjetnikov, potrebnih za carinski pregled, vključno s tistimi, ki vsebujejo bančno skrivnost v skladu z zakonodajo držav članic;
    5. zahtevati od državnih organov držav članic in od njih prejemati dokumente in informacije, potrebne za izvajanje carinskega pregleda, vključno s tistimi, ki predstavljajo poslovne, bančne, davčne in druge skrivnosti, zaščitene z zakonom v skladu z zakonodajo držav članic;
    6. pošilja poizvedbe organizacijam, državnim in drugim organom (organizacijam) držav članic in nečlanicam Unije v zvezi s carinskim pregledom;
    7. imenovati carinski pregled;
    8. izvajajo druge ukrepe, ki jih določa zakonodaja držav članic.
  2. Carinski uradniki imajo pri opravljanju carinskega pregleda na kraju samem tudi pravico:
    1. od pregledane osebe zahtevati predložitev blaga, v zvezi s katerim se opravi izstopni carinski pregled;
    2. opraviti popis ali zahtevati popis blaga na način, ki ga določa zakonodaja držav članic;
    3. pridobiti dostop do prostorov pregledane osebe, potem ko carinski uslužbenci predstavijo odločbo (odredbo) o carinskem pregledu na kraju samem in potrdila o storitvah;
    4. jemljejo vzorce in (ali) vzorce blaga;
    5. od pregledane osebe zasežejo dokumente ali njihove kopije s sestavo zasega;
    6. zasegati blago ali ga zaseči v skladu s postopkom, določenim v zakonodaji držav članic, za čas carinskega pregleda na kraju samem, da se preprečijo dejanja, namenjena odtujitvi blaga, v zvezi s katerim je carinski pregled na kraju samem opravljeno ali kako drugače odtujiti to blago;
    7. zapečatiti prostore, skladišča, arhive in druge lokacije (shranjevanje) dokumentov in blaga, v zvezi s katerim se opravi carinski pregled na kraju samem;
    8. od predstavnikov pregledane osebe zahtevati predložitev osebnih dokumentov in (ali) dokumentov, ki potrjujejo pooblastilo;
    9. v okviru svojih pristojnosti dostopati do zbirk podatkov in bank podatkov informacijskih sistemov revidiranega subjekta;
    10. od pregledane osebe zahtevati in prejeti v okviru vprašanj, ki jih je treba preveriti, potrebne dokumente (njihove kopije), druge podatke, tudi v elektronski obliki, o njegovih dejavnostih in premoženju. Če takšni dokumenti (njihove kopije) v skladu z zakonodajo držav članic ne bi smeli biti na kraju carinskega pregleda na kraju samem, carinski uradnik določi rok, ki je zadosten za njihovo predložitev, vendar ne manj kot 3 delovne dnevi;
    11. uporabljati tehnična sredstva (vključno z opremo za snemanje zvoka in videa, fotografiranje) ter programske izdelke, namenjene obdelavi informacij, ki jih posreduje pregledana oseba v elektronski obliki;
    12. izvajajo druge ukrepe, ki jih določa zakonodaja držav članic.
  3. Carinski uradniki so pri carinskem pregledu dolžni:
    1. spoštovati pravice in zakonite interese pregledane osebe ter preprečevati škodo inšpektirani osebi z nezakonitimi odločitvami in dejanji (neukrepanje);
    2. uporablja podatke, pridobljene med carinskim pregledom v skladu s 356. členom Carinskega zakonika EAEU;
    3. zagotoviti varnost dokumentov, prejetih in sestavljenih med carinskim pregledom, ne razkriti njihove vsebine brez privolitve pregledane osebe, razen v primerih, ki jih določa zakonodaja držav članic;
    4. ravnati v skladu z uradno etiko;
    5. obvestiti inšpekcirano osebo o njenih pravicah in obveznostih med carinskim pregledom, imenovanju carinskega pregleda, vzorčenju in (ali) vzorcih blaga ter o pravicah in obveznostih carinskih uradnikov med carinskim pregledom;
    6. da v času carinskega pregleda na kraju samem ne krši ustaljenega načina delovanja pregledane osebe;
    7. na zahtevo revidiranega subjekta zagotovi potrebne informacije o določbah Carinskega zakonika EAEU in zakonodaji držav članic v zvezi s postopkom za izvajanje carinske revizije;
    8. med carinskim pregledom na kraju samem predstavnikom pregledane osebe predstaviti odločitev (nalog) za izvedbo carinskega pregleda na kraju samem in njihova potrdila o storitvah;
    9. opravlja druge naloge, ki jih določa zakonodaja držav članic.

 

Pravice in obveznosti pregledane osebe med carinskim pregledom

  1. Med carinskim pregledom ima pregledana oseba pravico do:
    1. od carinskih organov zahtevati in od njih prejeti informacije o določbah tega zakonika in zakonodaje držav članic v zvezi s postopkom izvajanja carinskega pregleda;
    2. predloži vse dokumente in informacije, ki so mu na voljo in potrjujejo skladnost z mednarodnimi pogodbami in akti na področju carinske ureditve in (ali) zakonodajo držav članic;
    3. na pritožbe zoper odločitve in dejanja (nedelovanje) carinskih organov na način, ki ga določa zakonodaja držav članic;
    4. od carinskih uradnikov, ki opravljajo carinski pregled na kraju samem, zahtevajo, da predložijo odločbo (odredbo) o izvajanju carinskega pregleda na kraju samem in potrdila o storitvah;
    5. biti prisotni med carinskim pregledom na kraju samem in pojasnjevati vprašanja, povezana s predmetom carinskega pregleda na kraju samem;
    6. uživajo druge pravice, ki jih določa zakonodaja držav članic.
  2. 2. Pregledana oseba je med carinskim pregledom dolžna:
    1. predložiti blago, v zvezi s katerim se izvaja izstopni carinski pregled, če je mogoče, predložiti takšno blago;
    2. na zahtevo carinskega organa predloži dokumente in podatke na papirju, po potrebi pa tudi na drugem mediju, v predpisanem roku;
    3. carinskim uradnikom, ki opravljajo carinski pregled na kraju samem, in uradnikom, ki sodelujejo pri izvajanju takega pregleda, zagotovijo neoviran dostop do prostorov pregledane osebe in jim zagotovijo delovno mesto;
    4. v primeru, da je dokumentacija, potrebna za carinski pregled, sestavljena v jeziku, ki ni državni jezik države članice, katere carinski organ opravlja carinski pregled, - predložite carinskim uradnikom, ki opravljajo carinski pregled prevod omenjene dokumentacije;
    5. določi krog oseb, odgovornih za predložitev dokumentov in informacij carinskim uradnikom, ki izvajajo carinski pregled, najkasneje v 2 koledarskih dneh od datuma predložitve odločbe (odredbe) o izvedbi carinskega pregleda na kraju samem;
    6. zagotoviti popisovanje med carinskim pregledom na kraju samem;
    7. zagotoviti možnost vzorčenja in (ali) vzorcev blaga v primeru, da carinski uradniki, ki opravljajo carinski pregled na kraju samem, sprejmejo odločitev o imenovanju carinskega pregleda;
    8. na zahtevo carinskih uslužbencev, ki opravljajo carinski pregled na kraju samem, pisna in ustna pojasnila o dejavnostih pregledane osebe ter predložijo potrdila in izračune;
    9. opravlja druge naloge, ki jih določa zakonodaja držav članic.

Predložitev dokumentov in informacij, potrebnih za carinski pregled

  1. Državni organi držav članic na zahtevo carinskega organa predložijo dokumente in informacije, ki jih imajo o registraciji organizacij in samostojnih podjetnikov, plačilu in obračunu davkov, podatkih in (ali) računovodskih in poročevalskih dokumentih, kot ter druge dokumente in informacije, potrebne za izvajanje carinskih inšpekcij, vključno s tistimi, ki predstavljajo poslovne, bančne, davčne in druge tajnosti, zaščitene z zakonom, v skladu z zahtevami zakonodaje držav članic o varstvu državnih, komercialnih, bančnih, davčnih in druge skrivnosti, zaščitene z zakonom.
  2. Banke, nebančne kreditne (kreditne in finančne) organizacije in organizacije, ki izvajajo določene vrste bančnih poslov, države članice na zahtevo carinskega organa predložijo dokumente in informacije o razpoložljivosti in številu bančnih računov organizacij in samostojni podjetniki držav članic, pa tudi potrebno za carinjenje. preverjanje dokumentov in informacij o gibanju sredstev na računih takih organizacij in samostojnih podjetnikov, vključno s tistimi, ki vsebujejo bančne skrivnosti v skladu z zakonodajo držav članic.
  3. Osebe, povezane z inšpekcijsko osebo za transakcije (operacije) z blagom, v zvezi s katerim se izvaja carinski pregled, so dolžne na zahtevo carinskega organa predložiti kopije dokumentov in druge podatke o transakcijah in poravnavah, opravljenih z pregledana oseba ali s tretjimi osebami v zvezi s transakcijami (operacijami) s takšnim blagom, potrebnim za carinski pregled.

Komentarji (0)

0 ocena 5 na podlagi glasov 0
Ni vnosov

Napišite kaj uporabnega ali pa samo ocenite

  1. Gost
Prosimo ocenite gradivo:
0 Značke
Priloge (0 / 3)
Dajte svojo lokacijo v skupno rabo
Vnesite besedilo s slike. Ne moreš ven?