Predhodni podatki za uvoz blaga

Naslovi razdelkov, skupin in podskupin so na voljo samo zaradi udobja. CN FEA; za pravne namene se razvrščanje blaga v TN VED izvede na podlagi besedil blagovnih postavk in pripadajočih opomb k oddelkom ali skupinam ter, če v teh besedilih ni drugače določeno, v skladu z naslednjimi določbami.

Pojasnila

1. Nomenklatura sistematično predstavlja blago, ki kroži v mednarodni trgovini. To blago je v njem razvrščeno v oddelke, skupine in podskupine z imeni, ki v najbolj jedrnati obliki označujejo kategorije ali vrste blaga, ki jih zajemajo. V mnogih primerih pa je takšna raznolikost in število blaga uvrščeno v odsek ali skupino, da je nemogoče zajeti vseh ali jih posebej navesti v imenih.
2. Pravilo 1 se torej začne s pridržkom, da so ta imena prikazana "samo zaradi boljše uporabnosti". Posledično so za razvrščanje nični.
3. Drugi del tega pravila določa, da je treba razvrstitev opraviti:
   1. izhajajoč iz besedil naslovov in ustreznih opomb k oddelkom ali poglavjem, in
   2. razen če takšna besedila ne določajo drugače, potem v skladu z določbami pravil 2, 3, 4 in 5, kjer je to primerno.
4. Določba (3) (a) je očitna in veliko blaga je uvrščeno v nomenklaturo brez nadaljnjega sklicevanja na pravila razlage (na primer živi konji (tarifna številka 0101), farmacevtski izdelki iz opombe 4 k poglavju 30 (tarifna številka 3006 )).
5. V položaju (3) (b):
   1. izraz "razen če s takšnimi besedili ni drugače določeno" povsem nedvoumno pomeni, da imajo imena blagovnih postavk in opombe k oddelkom ali skupinam prednost, to pomeni, da se upoštevajo predvsem pri razvrščanju blaga. Na primer, v opombah k poglavju 31 je določeno, da v nekatere tarifne številke spada le določeno blago. Posledično teh postavk ni mogoče razširiti, da bi vključevali blago, ki bi sicer lahko spadalo pod pravilo 2 (b);
   2. sklicevanje na pravilo 2 v izrazu "v skladu z določbami pravil 2, 3, 4 in 5" pomeni, da:
      1. - blago, predstavljeno nedodelano ali nedokončano (na primer kolo brez sedla in pnevmatik), in -
      2. blago, predstavljeno nesestavljeno ali razstavljeno (na primer nesestavljeno ali razstavljeno kolo, vsi sestavni deli so predstavljeni skupaj), katerih sestavni deli se lahko razvrstijo ločeno glede na njihovo pravico (npr. pnevmatike, zračnice) ali kot "deli" tega blaga, je treba razvrstiti, kot da gre za blago v popolni ali popolni obliki, ob upoštevanju določb pravila 2 (a) in razen če je v besedilih tarifnih številk ali opomb določeno drugače.

1. Vsako sklicevanje v imenu tarifne številke na kateri koli izdelek je treba obravnavati kot sklicevanje na tak izdelek v nepopolni ali nepopolni obliki, pod pogojem, da ima ta izdelek osnovno lastnost popolnega ali popolnega izdelka, če je predstavljen v nepopolni ali nepopolni obliki. , in ga je treba obravnavati tudi kot sklicevanje na celoten ali popoln izdelek (ali uvrščen v zadevno tarifno številko kot popoln ali dokončan na podlagi tega pravila), predstavljen nesestavljen ali razstavljen.
2. Vsako sklicevanje na katero koli snov ali snov v imenu tarifne številke je treba šteti za sklicevanje na zmesi ali kombinacije tega materiala ali snovi z drugimi materiali ali snovmi. Vsako sklicevanje na izdelek, narejen iz določenega materiala ali snovi, je treba šteti tudi za sklicevanje na blago, ki je v celoti ali delno sestavljeno iz tega materiala ali snovi. Uvrstitev blaga, ki vsebuje več materialov ali snovi, se izvaja v skladu z določbami 3. pravila.

1. Prvi del pravila 2 (a) razširja vsebino vseh tarifnih številk, kamor spada določen izdelek, ne vključuje samo celotnega izdelka, temveč tudi izdelek v nepopolni ali nepopolni obliki, pod pogojem, da ima ta izdelek, kot je predstavljen, osnovno celotni ali končni izdelek.
2. Določbe tega pravila veljajo tudi za presledke, če niso razporejeni v določen naslov. Izraz "slepa" pomeni izdelek, ki ni pripravljen za neposredno uporabo in ima približno obliko ali obliko končnega izdelka ali dela in se lahko, razen v izjemnih primerih, uporablja le za predelavo v končni izdelek ali del ( na primer steklenice iz plastike, ki so polizdelki v obliki cevi, z enim zaprtim koncem in enim odprtim navojnim koncem za zapiranje navojnega pokrovčka, odsek pod navojnim koncem naj bi pihali do želene velikosti in oblike)., diski, cevi itd.) se ne štejejo za "prazne".
3. Glede na obseg naslovov oddelkov I do VI ta del pravila običajno ne velja za blago v teh oddelkih.
4. Nekateri primeri, ki jih zajema to pravilo, so navedeni v splošnih določbah za oddelke ali skupine (na primer oddelek XVI in skupine 61, 62, 86, 87 in 90).

5. Drugi del pravila 2 (a) določa, da se celotni ali končni izdelki, predstavljeni nesestavljeni ali razstavljeni, uvrščajo v iste tarifne številke kot sestavljeni izdelki. Blago je predstavljeno na ta način, običajno v povezavi z zahtevami glede pakiranja, ravnanja ali prevoza.
6. To pravilo velja tudi za nedodelane ali nedokončane izdelke, predstavljene razstavljene ali nesestavljene, pod pogojem, da se na podlagi prvega dela tega pravila štejejo za popolne ali dokončane izdelke.
7. V skladu s tem pravilom izraz "blago, predstavljeno nesestavljeno ali razstavljeno" pomeni izdelke, katerih sestavni deli morajo biti sestavljeni s pritrdilnim materialom (vijaki, matice, vijaki itd.) Ali na primer zakovice ali varjenje, če je za to potrebni so samo postopki sestavljanja. V tem primeru ne bi smeli upoštevati zapletenosti načina sestavljanja. Kljub temu komponente ne bodo nadaljevale z nadaljnjimi delovnimi koraki, da bi prišle v končno obliko. Nesestavljeni sestavni deli izdelka, ki presegajo količino, potrebno za sestavljanje tega izdelka, morajo biti ločeno razvrščeni.
8. Primeri, zajeti v tem pravilu, so navedeni v splošnih določbah za oddelke ali skupine (na primer oddelek XVI in skupine 44, 86, 87 in 89).
9. Glede na obseg naslovov oddelkov I do VI ta del tega pravila praviloma ne velja za blago v teh oddelkih.

10. Pravilo 2 (b) obravnava mešanice in kombinacije materialov ali snovi in ​​blaga iz dveh ali več materialov ali snovi. Nanaša se na tarifne številke, ki označujejo material ali snov (na primer tarifna številka 0507 - slonovina), in tarifne številke, ki označujejo izdelek iz določenega materiala ali snovi (na primer tarifno številko 4503 - izdelki iz naravne plute) ... Upoštevati je treba, da to pravilo velja le, če ti naslovi ali opombe k oddelkom ali poglavjem ne določajo drugače (na primer tarifna številka 1503 - mast - stearin, neprimerno ...). Pripravljene mešanice, ki so kot take opisane v opombah k oddelkom ali poglavjem ali v tarifno številko, se uvrščajo v skladu s pravilom 1.
11. Bistvo tega pravila je razširiti katero koli tarifno številko, povezano z materialom ali snovjo, tako da vključuje mešanice ali kombinacije tega materiala ali snovi z drugimi materiali ali snovmi. To pravilo je namenjeno tudi razširitvi katere koli tarifne številke, povezane z blagom, izdelanim iz določenega materiala ali snovi, tako da vključuje blago, ki je delno izdelano iz tega materiala ali snovi.
12. To pa ne razširi tarifne številke do te mere, da vključuje blago, za katero v skladu s pravilom 1 ni mogoče šteti, da ustreza opisu iz te tarifne številke; to se zgodi, kadar dodajanje drugega materiala ali snovi temu blagu odvzame lastnosti tistih vrst blaga iz te tarifne številke.
13. Kot posledica te uredbe je treba mešanice in kombinacije materialov ali snovi in ​​blaga iz več materialov ali snovi, če jih je mogoče prima facie uvrstiti v dva ali več naslovov, uvrstiti v skladu z načeli Uredbe 3.

Če na podlagi pravila 2 (b) ali iz kakršnega koli drugega razloga prima facie obstaja možnost uvrstitve blaga v dve ali več tarifnih številk, se uvrstitev takega blaga izvede na naslednji način:

1. Prednost ima naslov, ki vsebuje najbolj natančen opis blaga, pred naslovi s splošnejšim opisom. Kadar pa se vsaka od dveh ali več tarifnih številk nanaša samo na del materialov ali snovi, ki tvorijo mešanico ali večkomponentni izdelek, ali le na del blaga, ki je v kompletu za prodajo na drobno, potem se te tarifne številke se štejejo za enakovredne v zvezi s tem izdelkom, četudi eden izmed njih daje popolnejši ali natančnejši opis izdelka.
2. Mešanice, večkomponentni izdelki, sestavljeni iz različnih materialov ali izdelani iz različnih sestavnih delov, in blago, predstavljeno v kompletih za prodajo na drobno, katerih razvrstitev ni mogoče v skladu z določbami pravila 3 (a), se razvrstijo v skladu s tem material ali sestavni del, ki dajejo blagu osnovno lastnost, pod pogojem, da se to merilo uporablja.
3. Blago, ki ga ni mogoče uvrstiti v skladu z določbami pravila 3 (a) ali 3 (b), se uvrsti v naslov, nazadnje v naraščajočem vrstnem redu kod med naslovi, ki so enako sprejemljivi za upoštevanje pri uvrstitvi tega blaga.

Pojasnila

1. To pravilo določa tri metode za razvrščanje blaga, ki se lahko prima facie uvrsti pod dva ali več naslovov, bodisi pod pogoji iz pravila 2 (b) bodisi iz kakršnega koli drugega razloga. Te metode se uporabljajo v vrstnem redu, kot so podane v tem pravilu. Tako pravilo 3 (b) velja le, kadar pravilo 3 (a) ni primerno za razvrstitev in če pravila 3 (a) in 3 (b) ne ustrezata, potem velja pravilo 3 (c). Zato je naročilo naslednje: a) poseben opis izdelka; b) glavna lastnina; c) postavka blaga, ki je zadnja v naraščajočem vrstnem redu kod.
2. To pravilo lahko začne veljati le pod pogojem, da besedilo naslovov ali opomb k oddelkom ali skupinam ni določeno drugače. Na primer, opomba 4b k poglavju 97 zahteva, da se blago, ki ustreza opisu obeh tarifnih številk 9701 do 9705 in tarifne številke 9706, uvrsti v enega od prvih tarifnih številk. Takšno blago mora biti uvrščeno v skladu z opombo 4b k poglavju 97 in ne v skladu s tem pravilom.

3. Prva metoda razvrščanja je podana v pravilu 3 (a), pri čemer ima prednost naslov, ki vsebuje najbolj natančen opis blaga, pred naslovom, ki vsebuje splošnejši opis.
4. Nepraktično je določiti stroga pravila, po katerih je mogoče določiti, ali ena tarifna številka daje natančnejši opis izdelka kot druga, vendar je treba na splošno upoštevati, da:
   1. za blago je bolj značilno njegovo ime kot ime skupine blaga (na primer električni brivniki in strižniki za lase z elektromotorjem se uvrščajo v tarifno številko 8510 in ne v tarifno številko 8467 kot ročno orodje z vgrajenim električnim motor ali v tar. št. 8509 kot elektromehanski gospodinjski stroji z vgrajenim elektromotorjem);
   2. če blago ustreza opisu, ki ga jasneje identificira, potem je opis bolj natančen kot opis identifikacija manj popolna. Primeri slednje kategorije izdelkov so:
      1. tekstilne talne preproge za motorna vozila se ne uvrščajo kot dodatna oprema za motorna vozila v tarifno številko 8708, temveč v tarifno številko 5703, kjer so natančneje opisane kot preproge;
      2. Neokvirjeno varnostno steklo, vključno z oblikovanim kaljenim ali laminiranim steklom za uporabo v zrakoplovih, se ne uvršča v tarifno številko 8803 kot del izdelkov iz tar. Št. 8801 ali 8802, temveč v tarifno številko 7007, kjer je natančneje opisano kot varnostno steklo.
5. Če pa dve ali več tarifnih številk omenja le del materialov ali snovi, ki tvorijo mešanice ali večkomponentne izdelke, ali samo del izdelkov v kompletu za prodajo na drobno, je treba te tarifne številke obravnavati kot enako specifične opise tega blaga. , četudi eden izmed njih poda bolj popoln in natančen opis kot drugi. V takih primerih je treba uvrstitev blaga izvesti v skladu s pravilom 3 (b) ali 3 (c).

6. Druga metoda velja samo za:
   1. mešanice;
   2. večkomponentno blago iz različnih materialov;
   3. večkomponentno blago, sestavljeno iz različnih komponent;
   4. predmeti, vključeni v maloprodajni komplet. Uporablja se le, če pravilo 3 (a) ne velja.
7. V vseh teh primerih je treba blago razvrstiti, kot da je sestavljeno samo iz materiala ali sestavnega dela, ki mu daje osnovno lastnost, v kolikor to merilo velja.
8. Faktor, ki določa glavno lastnost, bo pri različnih vrstah blaga različen. Lahko se na primer določi glede na naravo materiala ali sestavnega dela, njegovo količino, količino, težo, stroške ali vlogo, ki jo ima ta material ali komponenta pri uporabi izdelka.
9. Pri uporabi tega pravila je treba za večkomponentno blago, izdelano iz različnih komponent, šteti ne le blago, pri katerem so ti sestavni deli pritrjeni med seboj in tvorijo skoraj neločljivo celoto, temveč tudi blago z ločljivimi komponentami, pod pogojem, da so ti sestavni deli prilagojeni drug drugemu ., se medsebojno dopolnjujejo in skupaj sestavljajo eno celoto, ki običajno ne omogoča, da se dajo v prodajo kot ločeni deli.

Primeri slednje kategorije izdelkov so:

1. pepelniki, sestavljeni iz stojala, vključno z zamenljivo posodo za pepel;
2. police za shranjevanje domačih začimb, sestavljene iz posebnega okvirja (običajno lesenega) in ustreznega števila praznih posod za začimbe določene oblike in velikosti.

Sestavni deli takšnega večkomponentnega blaga so običajno pakirani v skupni embalaži.

10. Pri uporabi tega pravila se izraz "blago, predstavljeno v kompletu za prodajo na drobno" nanaša na blago, ki:
    1. sestavljajo vsaj dva različna prima facie izdelka, uvrščena v različne naslove. Iz tega razloga na primer šestih vilic za fondue ni mogoče šteti za nabor za uporabo tega pravila;
    2. Sestavljeni so iz sestavljenih delov, ki ustrezajo določenim potrebam ali opravljajo določeno delo; in
    3. zloženi tako, da pri prodaji končnemu potrošniku ne zahtevajo prepakiranja (na primer v škatlah, zabojih ali podstavkih).
       "Trgovina na drobno" ne vključuje prodaje blaga, namenjenega nadaljnji prodaji po nadaljnji predelavi, pripravi, prepakiranju ali kombiniranju z drugim blagom ali umestitvi v drugo blago. Izraz "blago, predstavljeno v kompletu za prodajo na drobno" se torej nanaša samo na sklope, sestavljene iz blaga, namenjenega prodaji končnemu potrošniku, pri katerem je posamezno blago namenjeno skupni uporabi. Na primer, različna živila, namenjena skupni uporabi pri pripravi obroka ali obroka, ki je pripravljen za uživanje, pakirana skupaj in namenjena potrošniški porabi, se štejejo za "maloprodajni komplet".
       Primeri kompletov, ki jih je mogoče uvrstiti v pravilo 3b:
       1. 
          
          1. Kompleti, sestavljeni iz govejega sendviča, s sirom ali brez, v žemljici (tar. Št. 1602), pakirani s krompirjevimi sekanci (ocvrti ocvrt) (tar. Št. 2004): se uvrščajo v tar.
          2. Kompleti, katerih sestavni deli so namenjeni skupni uporabi pri pripravi špagetov, sestavljeni iz vrečke nekuhanih špagetov (tar. Št. 1902), vrečke naribanega sira (tar. Št. 0406) in majhne pločevinke paradižnikove omake (tar. Št. 2103) , pakirani v kartonski škatli: uvrščeni v tarifno številko 1902. Vendar pravilo ne velja za sklope živil, ki so pakirana skupaj in so na primer sestavljena iz: - konzerv kozic (tar. št. 1605), pločevink gosjih jeter (tar. št. 1602), pločevinke sira (tar. Št. 0406), pločevinke narezane slanine (tar. Št. 1602) in pločevinke klobas (tar. Št. 1601); ali - steklenice žgane pijače iz tarifne številke 2208 in steklenice vina iz tarifne številke 2204. V primeru teh dveh primerov in v primeru podobnih naborov živil je treba vsak proizvod uvrstiti ločeno v svojo tarifno številko. To velja tudi na primer za instant kavo v steklenem kozarcu (tar. Št. 2101), keramični skodelici (tar. Št. 6912) in keramičnem krožniku (tar. Št. 6912), pakirane skupaj za prodajo na drobno v kartonski škatli.
       2. Frizerski kompleti, sestavljeni iz para električnih škarj (tar. Št. 8510), glavnikov (tar. Št. 9615), škarj (tar. Št. 8213), ščetk (tar. Št. 9603) in brisač iz tekstilnega materiala (tar. Št. 6302), pakiranih v usnjena torbica (tar. št. 4202): uvrščena v tar. št. 8510.
       3. Kompleti za risanje, ki so sestavljeni iz ravnila (tarifna številka 9017), kalkulatorja diska (tarifna številka 9017), kotomera (tarifna številka 9017), svinčnika (tarifna številka 9609) in brusilnika svinčnikov (tarifna številka 8214), pakirani v plastično ohišje (tarifna številka 4202) : se uvrščajo v tarifno številko 9017. V primeru zgoraj omenjenih garnitur se uvrstitev opravi na enem ali več kombiniranih sestavnih delih, za katere lahko štejemo, da kompletu kot celoti dajo njegovo bistveno značilnost.
11. To pravilo se ne uporablja za blago, ki je sestavljeno iz ločeno pakiranih sestavnih delov, predstavljenih skupaj, vključno v enem splošnem paketu, v določenih količinskih razmerjih za industrijsko proizvodnjo, na primer pijače.

12. Kadar blaga ni mogoče uvrstiti pod pravilo 3a ali 3b, ga je treba uvrstiti v naslov, nazadnje v naraščajočem vrstnem redu kod, med tistimi, ki so enako sprejemljivi za upoštevanje pri razvrščanju tega blaga.

Blago, katerega razvrstitve ni mogoče izvesti v skladu z določbami zgornjih pravil, se uvršča v naslov, ki ustreza izdelku, ki je najbolj podobno (blizu) zadevnega blaga.

Pojasnila

1. To pravilo velja za blago, ki ga ni mogoče uvrstiti po pravilih 1 do 3. Določa uvrstitev tega blaga v tarifno številko, ki mu pripada najbližje blago.
2. Če je predstavljeno blago razvrščeno po pravilu 4, ga je treba primerjati s podobnim blagom, da se določi tisto blago, ki mu je prvo najbližje. Predstavljeno blago se uvršča v isto tarifno številko kot blago, ki mu je najbližje.
3. Podobnost blaga je seveda lahko odvisna od številnih dejavnikov, kot so vrsta, lastnost, namen.

Poleg zgoraj omenjenih določb se za spodaj imenovane izdelke uporabljajo naslednja pravila:

a) Torbe in etuiji za kamere, glasbila, pištole, risalni pribor, ogrlice in podobne posode, ki imajo posebno obliko ali so prilagojeni ustreznemu izdelku ali naboru izdelkov, primerni za dolgotrajno uporabo in predstavljeni skupaj z izdelke, za katere je namenjen, je treba razvrstiti skupaj z izdelki, zapakiranimi v njih, če je ta vrsta posode običajno na prodaj skupaj s temi izdelki. Vendar to pravilo ne velja za zabojnike, ki ko pakiranemu izdelku tvorijo celoto, dajo osnovno lastnost.

b) V skladu z določbami pravila 5 (a) zgoraj se embalažni materiali in zabojniki, dobavljeni z blagom, ki jih vsebuje, razvrstijo skupaj, če so take vrste, ki se običajno uporablja za pakiranje tega blaga. Vendar ta določba ni obvezna, če je takšne embalažne materiale ali posode mogoče jasno reciklirati.

1. To pravilo velja samo za embalažo, ki:
   1. ima posebno obliko ali je prilagojen tako, da sprejme določen izdelek ali nabor izdelkov, torej so posebej zasnovani za določeno vrsto izdelka. Neka posoda ponavlja obliko izdelka, ki ga vsebuje;
   2. primeren za dolgotrajno uporabo, torej ima enako trpežnost kot izdelki, katerim je namenjen. Ta posoda služi tudi za zagotovitev varnosti izdelkov, kadar se ne uporabljajo (na primer med prevozom ali skladiščenjem). Ta merila ga ločujejo od običajne embalaže;
   3. je predstavljen skupaj z izdelki, za katere so namenjeni, ne glede na to, da so lahko proizvodi sami pakirani ločeno zaradi lažjega prevoza. Ta embalaža je predstavljena ločeno in je uvrščena v ustrezno tarifno številko;
   4. so posode te vrste, ki se običajno prodajajo skupaj z ustreznim izdelkom; in
   5. ne daje celotni osnovne lastnosti.
2. Primeri embalaže, predstavljene skupaj z njihovimi predmeti, ki jih je treba razvrstiti v skladu s tem pravilom, so:
   1. škatle in škatle za nakit (tar. št. 7113);
   2. brivniki (tar. št. 8510);
   3. etuiji za daljnoglede in teleskope (tar. št. 9005);
   4. kovčki in kovčki za glasbila (npr. tar. št. 9202);
   5. ohišja za orožje (na primer tar. št. 9303).
3. Primeri posod, ki jih to pravilo ne zajema, so posode, kot je srebrna kadica z vsebino ali okrasna keramična vaza s sladkarijami.

4. To pravilo ureja razvrščanje embalažnih materialov in posod, ki se običajno uporabljajo za pakiranje blaga, na katerega se nanašajo. Vendar ta določba ne velja v primerih, ko je mogoče te embalažne materiale ali posode nedvomno ponovno uporabiti, na primer nekatere jeklenke ali rezervoarji iz železnih kovin za stisnjen ali utekočinjen plin.
5. To pravilo se uporablja ob upoštevanju določb pravila 5 (a), zato je treba razvrstitev primerov, primerov in podobne embalaže iz pravila 5 (a) opraviti v skladu s tem pravilom.

Za pravne namene je uvrstitev blaga v podštevilke tarifne številke v skladu z imeni tarifnih podštevilk in opombami, ki se nanašajo na tarifne podštevilke, pa tudi smiselno z določbami prej omenjenih pravil, pod pogojem, da le primerljivi. Za namene tega pravila se lahko uporabljajo tudi ustrezni opombi k oddelkom in skupinam, razen če kontekst ne določa drugače.

Pojasnila

1. Pravila 1 do 5, navedena zgoraj, se smiselno uporabljajo za razvrščanje na ravni podnaslova znotraj istega naslova.
2. V pravilu 6 imajo naslednji izrazi naslednji pomen:
   1. "podnaslovi iste ravni" - podnaslovi z enim vezajem (raven 1) ali podnaslovi z dvema vezajema (raven 2). Tako bi bilo treba v primerjalni analizi dveh ali več podštevilk z enim vezajem znotraj enega naslova v skladu s pravilom 3 (a) določiti možnost, da se izdelek dodeli enemu od njih, samo z opisom izdelka v teh podštevilkah z enim vezajem . Potem ko je bil izbran podnaslov z enim vezajem, ki daje najbolj natančen opis predmeta, in če je sam podnaslov razdeljen, se šele nato upošteva opis na ravni podnaslova z dvema vezajema in izbere se eden izmed njih;
   2. "razen če kontekst ne zahteva drugače" - razen če opombe k oddelku ali skupini niso združljive z besedilom podnaslovov ali opombami k podnaslovom. To je na primer v poglavju 71, kjer se pomen izraza "platina" v opombi 4b k poglavju razlikuje od pomena izraza "platina" v opombi 2 k podštevilkam. Zato za razlago tarifnih podštevilk 7110 11 in 7110 19 velja Opomba 2 k tarifnim podštevilkam in ne Opomba 4 (b) k poglavju.
3. Področje uporabe dvojno vezane tarifne podštevilke ne sme presegati enofilne tarifne podštevilke, ki ji pripada dvojno vezana tarifna podštevilka; in področje uporabe enočrtne podštevilke ne sme presegati naslova, ki mu pripada podštevilka z enim vezajem